Dezodorant ali antiperspirant - kakšna je sploh razlika med njima?

Avtorica: Katjuša Reja Mozetič

Tokratni blog iz serije »Naravno lepa«, ki jo pripravljava skupaj z Anjo Suska, inštruktorico, vlogerko, prehransko svetovalko, diplomirano sociologinjo, ki uspešno pomaga ženskam postavljati ustrezne temelje za zdrav način življenja, je še posebej aktualen v toplih mesecih. V blogu sem poskušala na čim bolj preprost način opisati razliko med dezodoranti in antiperspiratni, dati uporabne nasvete za zmanjšanje potenja in seveda ne manjka niti racept za učinkovit naravni dezodorant, ki si ga lahko pripravite čisto enostavno sami doma.

Tako dezodoranti kot antiperspiranti imajo skupno nalogo, to je zmanjšanje neprijetnega telesnega vonja. Vendar pa se njuna načina delovanja močno razlikujeta. Da bi razumeli kemijo njunega delovanja, moramo v prvi vrsti razumeti nastanek in izvor neprijetnega vonja.

Znanost znojenja – izločanja potu

Znojenje je popolnoma naraven fiziološki proces in je za normalno delovanje organizma tudi nujno potreben. Organizem z izločanjem potu opravlja več funkcij:

  • v prvi vrsti je znojenje potrebno za uravnavanje telesne temperature
  • vlaži kožo
  • preko potu se na nekaterih delih telesa izločajo feromoni (kemični signali)
  • raziskave kažejo, da je v potu tudi poseben naraven antibiotik, ki ščiti našo kožo pred nezaželenimi bakterijami
  • skozi pot se izločajo tudi nekatere strupene snovi (razstrupljanje organizma).

    Anatomija znojenja

    Znojenje - kot način ohlajanja organizma - je značilno za primate in konje. Človeški znoj nastaja v žlezah znojnicah. Tvori se v klobčičastem delu žleze in na površje kože prodre skozi cevko, ki se na površini kože odpre v poro. Imamo dva tipa žlez znojnic:

    • navadne ali ekrilne žleze, ki jih imamo po celem telesu (približno 60 na vsak cmkože) in skrbijo predvsem za regulacijo temperature organizma
    • žleze dišavnice ali apokrilne žleze, ki jih imamo predvsem pod pazduho, v zunanjem sluhovodu, okrog prsnih bradavic in genitalij. Te žleze se odzivajo predvsem na čustvene dražljaje (strah, stiska, spolna vznemirjenost, …).

    Obe vrsti žlez se ne razlikujeta le po lokaciji v telesu, temveč tudi po velikosti in po sestavi znoja, ki ga proizvajata. Navadne žleze so manjše in so aktivne že od rojstva. Žleze dišavnice pa postanejo aktivne šele v puberteti. Znoj navadnih žlez vsebuje le vodo in minerale, znoj žlez dišavnic pa vsebuje tudi beljakovine in maščobne kisline. ČISTI ZNOJ NIMA VONJA,  ki bi ga lahko zaznavali. Neprijeten telesni vonj je posledica RAZGRADNJE BAKTERIJ IN KVASOVK, ki se hranijo z beljakovinami in maščobnimi kislinami. Zato zaznamo neprijeten vonj le na predelih, kjer imamo žleze dišavnice.

    Torej so za neprijeten telesni vonj krivi mikroorganizmi (MO). Če želimo zmanjšati telesni vonj, moramo nekako preprečiti rast MO. To lahko naredimo na dva načina:

    • ustvarimo neugodno mikroklimo za rast MO - za rast potrebujejo vlago in hrano (beljakovine, maščobne kisline, rahlo kisel pH),
    • preprečimo izločanje potu (MO nimajo vlage in hrane za rast).

    Za dezodorante je značilno, da se borijo proti neprijetnemu vonju na prvi način, torej tako, da ustvarijo čim bolj neugodno okolje za rast MO. Antiperspiranti pa vsebujejo snovi (večinoma aluminijeve soli), ki mašijo žleze lojnice in na ta način preprečijo izločanje potu.

    Antiperspiranti

    Antiperspiranti zamašijo izločalne žleze in tako preprečujejo izločanje potu.

    Vsebujejo aktivno sestavino aliminijeve soli (20-25 %), ki reagirajo s potom tako, da tvorijo gel in na ta način preprečujejo potenje.

    Nič potu, nič MO, nič neprijetnega vonja. Povsem logično in enostavno delovanje… Kaj pa stranski učinki?

    • Antiperspiranti blokirajo naraven fiziološki proces v našem organizmu – termoregulacijo (uravnavanje telesne temperature).
    • Antiperspiranti zamašijo pore in tako preprečijo izločanje toksinov (strupenih snovi). S tem se poveča obremenitev jeter. Gotovo ste opazili, da ima znoj drugačen vonj, če ste kaj pretiravali z težko hrano ali/in alkoholom. To je zato, ker se organizem razstruplja tudi preko znojenja.
    • Skozi žleze dišavnice se izločajo tudi feromoni (kemični signali), ki skrbijo za ustrezno kemijo med spoloma, antiperspiranti pa jih blokirajo.
    • Številne raziskave povezujejo uporabo aluminijevih antiperpirantov z nastankom raka na prsih in z Alzhaimerjevo boleznijo. Kaj več o tem si lahko preberete tukaj ali tukaj.

    Dezodoranti

    Dezodoranti vsebujejo sestavine, ki ne preprečujejo izločanje potu, pač pa preprečujejo rast MO. Omenila sem že, da so za neprijeten vonj našega potu krivi MO, ki se hranijo na našem potu. Zato so v dezodorantih sestavine ki:
    • vežejo vodo – zmanjšajo občutek mokrote pri izločanju in preprečijo rast MO, ki za rast nujno rabijo vlažno okolje,
    • imajo antimikrobno delovanje (preprečevanje rasti MO),
    • se vežjo ali reagirajo z maščobnimi kislinami, beljakovinami in ostalimi produkti v našem znoju – tako odvzamejo hrano MO in nimajo možnosti rasti.

    Dezodoranti ne posegajo v naravni fiziološki proces organizma in tako nimajo negativnega učinka za delovanje in zdravje organizma. Je pa treba priznati, da nobeden dezodorant ne nudi 24-urne zaščite. V primeru velikega znojenja je potrebno dezodorant večkrat nanesti: obvezno mesto (pazduhe) prej popivnajte z robčkom, če imate možnost tudi prej sperete in na suho in čisto kožo ponovno nanesite dezodorant. Na ta način  zagotovo ne boste razvili neprijetnega vonja.

    Nekaj enostavnih nasvetov za zmanjšanje potenja:

    • Potenje pod pazduhami boste omilili, če se boste pod pazduhami depilirali ali obrili.
    • Nosite oblačila iz naravnih in ne sintetičnih materialov, idealne so zračne tunike, lan in oblačila, ki ‘dihajo’.
    • Poleti se odrecite pijačam z ledom, čeprav vem da še kako pasajo. Telo jih namreč poskuša segreti na telesno temperaturo in se zato le še bolj poti.
    • Prhanje s hladno vodo pri potenju ne pomaga, saj se mora telo v tem primeru še bolj prekrvaviti, kar spet spodbudi potenje. Pomaga pa, če si približno pol minute čez podlahti pustite teči hladno vodo.
    • Odrecite se mehčalcu perila za oblačila, ki jih nosimo direktno na telesu. Mehčalo poleti ni najbolj priporočljivo, ker zgosti vlakna. Koža tako težje izloča vlago.
    • Kava, alkohol in pikantna hrana tudi povečajo znojenje, zato v vročih dnevih omejite njihovo uporabo.

    Prilagoditveno obdobje

    Pogostokrat slišim izjave, da naravni deodorant nima učinka. Če ste skrbno prebrali blog do tukaj, boste razumeli, zakaj je pri prehodu na naravni dezodorant potrebno prilagoditveno obdobje. Če ste pred kratkim prenehali uporabljati sintetični dezodorant ali celo antirespirante in prešli na uporabo naravnih dezodorantov, potrebuje vaš organizem nekaj časa, da se prilagodi na spremembo. Prilagoditveno obdobje se tako po intenziteti kot po dolžini zelo razlikuje od posameznika do posameznika. Poleg osebnih značilnosti posameznika, na kemijski odziv organizma vplivajo številni faktorji kot so spol, starost, prehrana, zdravstveno stanje, stres, jemanje zdravil,…. Pri tem bi rada poudarila, da ima uporaba dezodorantov veliko večji vpliv na kemijski odziv vašega organizma kot uporaba drugih kozmetičnih izdelkov. Pri tem je pomembno vedeti, da:

    • dezodorant, ki je učinkovit na eni osebi, lahko drugi osebi ne ustreza,
    • dezodorant, ki na začetku nima učinka, lahko deluje odlično po prilagoditvenem obdobju,
    • preobčutljivostne reakcije so največkrat posledica prevelike koncentracije sode bikarbone – poskušajte uporabiti dezodorant z manj sode.

    Seveda vse to napisano velja za zdravega človeka, ki se normalno poti. V primeru prekomernega potenja ali tudi premalo potenja je potrebno poiskati zdravniško pomoč.

    Če želite sami pripraviti takšen deodorant, je recept dostopen na spodnji povezavi:

    Tukaj si lahko ogledate tudi kako pripraviti naravni dezodorant:

    Naravni dezodorant, ki smo ga za vas pripravili pri Noni Luisi lahko raziščete tukaj:

     Želim vam zdravo potenje, brez neprijetnega vonja!

    Katjuša 👋


    Napiši komentar

    Komentarji morajo biti odobreni preden bodo objavljeni.